monochrom/JOHANNES GRENZFURTHNER

Johannes Grenzfurthner, vernissage.tv - monochrom/Interwiev with Johannes Grenzfurthner, part 1

S sklicevanjem na različne zgodovinske in druge primerov (zlasti s področja industrije strojne/programske opreme) podaja Johannes Grenzfurthner teoretski in uporaben – ter zabaven – pregled glasbenega žanra korporacijske himne. Pridružite se zborčku. Dobrodošel tudi občasen dremež.

monochrom je globalni operacijski kolektiv, ustanovljen leta 1993, ki se ukvarja s tehnologijo, umetnostjo, kontekstualnim hekanjem in filozofijo. Njihova specializacija je nečudaška mešanica protoestetskega mejnega dela, pop pristopa, subkulturne znanosti in političnega aktivizma. Njihovo poslanstvo se uresničuje povsod, predvsem pa »v kulturno-arheoloških kopih sedežev (in žepov) ideologije in zabave«. Med drugim je monochrom ustanovil Arse Elektroniko, izdal levičarski retro-igričarski projekt, napeljal enobaudno signalno linijo po ulicah San Francisca, izpeljal ilegalno vesoljsko dirko po Los Angelesu, pokopaval žive v Vancouvru in razbijal hierarhije umetnostnega sistema s Projektom Thomann. Kot kritiko groteskne neoliberalne formacije svetovne ekonomije so jedli krvavice iz lastne krvi; včasih skladajo melanholične pop skladbe o umirajočih medijih in prirejajo prvi vsakoletni festival o koktajlski robotiki. Poleg tega se ukvarjajo z mednarodno trgovino z dušami, političnimi lutkovnimi predstavami, estetskim svetovanjem nosečnicam, gostinstvom in – žal res – sodobnim plesom.

http://www.monochrom.at/english/

Najgloblji združevalec: Korporacijska himna

Razvoj predkapitalizma (tj. oblike organiziranosti družbene produkcije in distribucije dobrin) v postkapitalizem (tj. oblike organiziranosti vseh družbenih odnosov v določeni gospodarski ideologiji) je redkokje tako očiten kot v sodobnem pojetju ali korporaciji, prevladujočem načinu organizacije postkapitalistične podjetnosti. Podjetje je prevzelo mesto, ki ga je nekoč zasedala tovarna. Tovarna je cvetela na podlagi opozicije med delavcem in lastnikom. Sodobna korporacija pa je zgrajena na temelju osrednje ideje postantagonističnega pojmovanja dela. Zaposleni so postali so- in pod-podjetniki. A seveda niso, kar postane očitno, ko pogledamo, kdo ima dejansko v lasti produkcijska sredstva podjetja. Zaposlene pa vendarle napeljuje na iluzijo, da so aktiven del – ali celo del, ki sprejema odločitve – »velike družine« (obožujem to podjetje!). Sodobna korporacija se želi vrniti v predkapitalistično krizo razrednega boja. To pomeni: notranja protislovja in seveda spopadi interesov se umaknejo za zaveso »skupnosti« (za drastično ilustracjo vam lahko služi obisk Googlovega kampusa v Silicijevi dolini). Vrnitev k starim idejam skupnosti spremljajo tudi določene vrste ritualov, denimo uporaba korporacijske himne. A v tem, kar je narobe, ni pravega dobrega občutka.

PAULE EČIMOVIĆ

Rojen v Ljubljani. Po tem ko je več kot dve desetletji preživel v Torontu, Londonu in San Franciscu, se je vpisal na študij matematične logike na Univerzi v Ljubljani, kjer je kasneje tudi diplomiral in magistriral. Trenutno piše doktorat iz znanosti o Zemlji in vesolju na Yorški univerzi v Torontu. V preteklosti je projektiral informacijske sisteme za Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Hekane različice izkustva računalniške igre Pong

Avtorstvo fotografij: Atari (levo) in Steve Taylor (desno)

Povzetek: Predstavljenih bo nekaj različic klasične računalniške video igre Pong, da bi ob njih razkrili različna izkustva dobro znane igre. Različice se od originala razlikujejo po spremembah igralnega polja, žogice, loparjev in načinov upravljanja slednjih. Vse te modifikacije klasične video igre Pong so predstavljene kot »heki«, ki vodijo v različne igralne svetove, ki nimajo mesta v »resničnem svetu« zunaj računalniškega sistema, ki jih simulira, in s tem predstavljajo pristne Utopije v smislu Thomasa Mora, čeprav ustvajene s hekanjem in zato imenovane »hektopije«.

SHEENA MACRAE

Sheena Macrae (1972, živi v Londonu) prek igranja s fascinacijo naše družbe nad hitrostjo, zabavo, informacijami in nostalgijo preigrava umetnost kompresije. Umetnica manipulira s produktom kulturnih industrij, si ga prisvoji, nato pa v preobratu načela postprodukcije postane neke vrste vidžejka – nekje med Christianom Marclayem in Douglasom Gordonom – ter si prilašča in parodira standardizirane oblike pripovedi, hollywoodske klišeje ali ekonomske omejitve, ki se skrivajo v temeljih vsemogočne industrije zabave. Prek vrste postopkov se filmsko gradivo, pravi ready-made, izprazni vsakršne pripovedne vsebine in vrne k svojemu površinskemu bistvu.

http://www.sheenamacrae.com/

Predavanje o umetničinem delu

Moje delo obravnava umetnost kompresije, raziskuje sodobno fascinacijo nad hitrostjo, nostalgijo, informacijami in zabavo. Z osredotočenjem na medije popularne kulture skozi digitalni napredek v tehnologiji si delo prilašča ready-made formata kina in televizije. Delo parodira in rekonstruira dinamiko hollywoodskih klišejev, kolektivnega spomina in standardizacije filmskih pripovedi, pri čemer s sintakso filma v postprodukcijskem remiksu razvija alternativne pomene.

Sheena Macrae

Filme Sheene Macrae bi morda najbolje opisali kot ‘kompresije’: njeni mogočni podvigi montaže remiksanih filmov v miniaturne, a neskrajšane sage: Pulp Fiction, skrajšan na natanko eno minuto, Gone with the Wind skrčen s 3,5 ur na trajanje oglasnega bloka. Učinek je podoben hitrostnemu branju: podobe hitijo mimo nas v naglem zaporedju in se osredotočajo le na ključne elemente dogajanja … Kot droga ali diamant, kozmos v velikosti ekrana, na dosegu roke. Ergonomske, popolne in večje od življenja.

Patricia Ellis, odlomek iz Flatpack TV, 2005.

ELEONORA MARIA IRENE OREGGIA aka XNAME

Eleonora Oreggia, predavanje v Rimu na temo “Pure Data and the Useless Machines”

Xname je medijska umetnica in performerka. Rojena v Milanu, živela pa je v Bologni, Amsterdamu in Londonu. Zanimajo jo klasična literatura, filozofija, vizualne umetnosti, semiotika, elektronska glasba, programiranje in softverska kultura. Trenutno je s projektom Virtual Entity raziskovalka oblikovanja na Akademiji Jana van Eycka v Maastrichtu, pričenja pa tudi z doktorskim študijem na Goldsmiths v Londonu. Njeno ustvarjanje, ki meša različne prakse, govori o družbenih in individualnih identitetah in njihovem prepletanju z resničnostjo in domišljijo. [zgodba se nadaljuje …]

http://virtualentity.org
http://xname.cc

Virtualna entiteta
Projekt metapodatkovnega sistema

Infrastruktura Virtualne entitete predstavlja neobvezno možnost objavljanja digitalnih datotek, ki omogoča identifikacijo, komunikacijo in izmenjavo. Je vrsta decentraliziranega arhiva, katerega razvoj bo vrstniški, spontan in neobvladljiv.

Koncept
Digitalne entitete so narava in ne pripadajo nikomur. Mreža je spreminjajoče se distribuirano telo, ki zrcali trenutno kulturo človeštva. Vsaka nematerialna digitalna stvaritev lahko nastopa v neskončnem številu kopij, identičnih originalni, domorodni datoteki. Kultura nima lastnika.

Virtualna entiteta je poskus:
- sledenja zgodovini digitalne medijske umetnosti na mreži, njenim spremembam, verigam, umetnikom (mapiranje);
- omogočanja neposredne povezave in dialoga med uporabniki, ustvarjalci, gledalci, umetniki, poslušalci, voajerji in drugimi;
- posredovanja navodil in priporočil o najboljših načinih uporabe ter o usodi datoteke;
- zagotavljanja povratnih informacij o umetnosti in komunikaciji, razvoja razprave o vsebini, estetiki, filozofiji in umetnosti;

Razvoj:
Virtualna entiteta je tehnična implementacija pojmov ontologije in identitete znotraj digitalne domene. Sistem bo hiter in neobvladljiv, osnovan na preprostosti, učinkovitosti in spontani udeležbi. Virtualna entiteta je rezultat razvoja programske opreme, ki omogoča spajanje posamezne datoteke z »Dušo«. »Dušo datoteke« sestavljata zbirka metapodatkov in spremenljiv in neomejen prostor za izmenjavo informacij. »Skladišče Duš« bo hkrati centralizirano in decentralizirano, osnovano tako na verigi strežnikov kot na uporabniški propagaciji. Vsak primer datoteke bo vseboval naslov Duše, ki bo dostopna prek brskalnika ali ukazne vrstice. Vsak dodatek Duši bo viden prek vsakega obstoječega primera datotečne entitete.
DUŠA DATOTEKE = JEDRO + BELEŽKE
jedro = osnovni metapodatki, ki jih zapiše ustvarjalec datoteke; razumljivi računalniku, trajni, globalni, morda neodvisni od jezika
avra = beležke, ki jih lahko spreminja kdorkoli

Osnovne metapodatke lahko spreminja izključno originalni ustvarjalec (v primeru da absolutni ustvarjalec sploh obstaja). Avra spominja na wiki, je odprta za komentarje, beležke in dokumentacijo; ta prostor lahko spreminja vsak uporabnik datoteke. Virtualna entiteta predstavlja neobvezno možnost: noben uporabniku ni prisiljen prebrati ali spreminjati Duše. Glavna tehnična inovacija Virtualne entitete je metoda združevanja primera datoteke in Duše. Glavna prednost je ločitev datoteke od metapodatkov, ki pomeni univerzalen dostop do novih vsebin in možnost napredujočega spreminjanja Duše (razširitev Avre). Celovitost datoteke je mogoče potrditi, Avra pa bo vsebovala interaktivno kodo za onemogočanje spama, t. i. Anti Poltergeist System (APS). Uporaba tega sistema omogoča mapiranje genetskih sorodnosti in dedovanja med datotekami (digitalne DNK): vsaka Duša lahko kaže na vse Duše starševskih datotek, ki jih vsebuje, in vsaka ustvarjena datoteka se lahko propagira po poddatotekah. Razširjena uporaba te programske opreme bo ustvarila samorazvijajočo se zgodovino in arhiv medijskih podatkov. Ker je Virtualna entiteta nov, preprost odgovor na problem pripisovanja digitalnih stvaritev, ga je mogoče razumeti tudi kot licenco: je tehnični sistem, ki vsako delo predstavlja kot nenavadno, needinstveno entiteto, ki specifično kaže, kaj je specifično.

ANDRAŽ SRAKA

Andraž Sraka

Open source zanesenjak in eden idejnih soustvarjalcev multimedijskega hackcentra Kiberpipa, ki zadnja leta vodi Pipine odprte termine (Cyberpipe’s Open Sessions / http://pot.kiberpipa.org), preostanek svojega prostega časa pa med drugim posveča tudi projektu kiberpipa.net – odprtemu brezžičnemu omrežju Ljubljane.

http://www.kiberpipa.net

:: kiberpipa.net :: Odprto brezžično omrežje Ljubljane

Po Ljubljani raste odprto brezžično omrežje, kjer z uporabo splošno razširjenih brezžičnih tehnologij, z inovativnim pristopom in predvsem medsebojnim sodelovanjem povezujemo ljubljanske javne, umetniške in kulturne, produkcijske, izobraževalne in vse druge zainteresirane prostore in posameznike v samostojno in neodvisno brezžično omrežje nad Ljubljano, v katerem je dovolj prostora, svobode in možnosti za nove vsebine, interakcijo in komunikacijo, izmenjavo podatkov, storitve in alternativen dostop do internetnih vsebin. Na ta način se vzpostavlja nov medij, ki je prosto dostopen in katerega možnosti uporabe so omejene le z domišljijo in kreativnostjo.

Ideja, ki vsekakor ni stara, temveč se je pričela udejanjati na zadnjem HAIP06 festivalu, kjer so projekt podprli tudi člani FunkFeuer (0xFF), ki podoben projekt uspešno držijo pokonci tudi v sosednji Avstriji.

ALESSANDRO CARBONI aka OOFFOURO/NPA OFFICINA OUROBOROS

Multidisciplinarni umetnik, ki svoje široko strokovno znanje razporeja med raziskovanje telesa in gibanja ter odnosa do prostora. Njegovo delo se že dolgo osredotoča na raziskovanje izvirnega postopka koreografske kompozicije, osnovanega na matematiki in teoriji sistemov. Na Central Saint Martin’s College of Art and Design v Londonu predava metodologijo in prakso performansa, hkrati pa kot koreograf in plesalec sodeluje s skupino OOFFOURO/N.P.A. Officina Ouroboros, s katero je ustvaril že številne projekte, med drugim na primer Epigenesi.

OOFFOURO/N.P.A. Officina Ouroboros svojo umetniško dejavnost posveča različnim multidisciplinarnim praksam, ki se osredotočajo na raziskovanje in sistematičen študij gibanja, koreografije in zvoka. Združenje NPA Officina Ouroboros je bilo ustanovljeno leta 2000 na Sardiniji, z namenom raziskovanja problema človeške evolucije v sodobni družbi prek globokega in multidisciplinarnega študija umetnosti in znanosti. Delovna skupina Ooffouro je del združenja, sestavljata pa jo Alessandro Carboni (koreograf in plesalec) in Danilo Casti (glasbenik).

http://www.ooffouro.org/ita/RESEARCH/WBNR/, http://www.ooffouro.org/

WBNR – What Burns Never Returns

“CPU video vizualizacija z navodili za plesalca (videoprojiciranimi na prizorišče)”.

Projekt, raziskovanje, koreografija in ples: Alessandro Carboni, strategije razvoja: Alessandro Carboni in Danilo Casti, zvočne pokrajine: Danilo Casti, generativna koda: Riccardo Mantelli, peščevske urbane trajektorije: Lorenzo Tripodi, organizacija: Alessia Meloni, v sodelovanju z: Marta Anatra, Elena Morando, Silvia Bottiroli, Cinzia Nieddu, Antonella Sanna, Barbara Cadeddu, Valentina Saiu in WBNR – Laboratorio su densità e transformazione urbana – Cagliari

WBNR je druga faza triletnega raziskovalnega projekta ABQ: from quad to zero. Projekt je obsežna raziskava telesa in mesta, organizma, dvojno mutiranega sistema, v katerem sobivajo deformirana ozemlja, strukturne napake in neobvladljiva koda. Ustvarja nove, dinamične zemljevide krajev v nenehnem spreminjanju. Prek oblikovanja delovne platforme se številni raziskovalci prizadevajo k uporabi metode analize in kompozicije koreografije, osredotočene na poseben urbani kontekst mesta in gledališkega odra, na katerem poteka uprizoritev. Izhajajoč analitično iz prostora in njegovih različnih tipologij, z ozemlja telesa, so tokovi, dinamika, dejavniki in gibanja, ki ga sestavljajo, kvantificirani in kodificirani. Proces raziskovanja in ustvarjanja tokov je dodeljen plesalcem, ki prek sistemov za zbiranje podatkov, kakršni so GPS, sistem za zajemanje gibanja ali senzorji, v realnem času sovplivajo na raznovrstne prostorske ravni: mesto, oder, teleo, stroj. Cilj je razvoj sistema koreografske kompozicije, ki bi lahko vse zbrane podatke združil v zbirko koreografskih navodil. WBNR je neizmerljiva koreografija med telesom in prostorom, raziskava mesta in telesa, ki na novo misli nove modalitete analize in nove smeri raziskovanja, da bi tako reflektirala antropološke in sociokulturne transformacije posameznika in načine organizacije tehnologije, infrastruktur, prostorov in ljudi v sodobnem urbanem prostoru.

Radio FRO 105,0 MHz/MICHAEL SCHWEIGER

Skupnostni radio & transkulturna platforma
Radio FRO je odprta, nekomercialna radijska postaja, ki deluje v skladu s konceptom odprtega dostopa. Približno 400 programskih sodelavcev pripravlja več kot 100 radijskih oddaj v več kot 15 jezikih. Poudarjena področja so informativne in javne oddaje nevladnih organizacij in lokalnih pobud, oddaje v različnih jezikih, kanal za kulturo in izobraževanje, oddaje, ki jih pripravljajo mladi ali starostniki, ter raznolik nabor glasbenih oddaj. Radio FRO poleg tega spodbuja udeležbene kulturne in družbene projekte na lokalni in mednarodni ravni.

Skupnostni radio kot priložnost odprtega izražanja